NALAGAM ZAPRI

Davčna obravnava daril – obdavčitev daril

Davčna obravnava daril - obdavčitev daril

Davčna obravnava daril – obdavčitev daril

Približujejo se božično novoletni prazniki in s tem tudi čas, ko se pričnejo obdarovanja. Tako doma kot v organizacijah se prične z načrtovanjem, izbiro in nakupom primernih daril. Doma obdarimo sorodnike, prijatelje, organizacije pa svoje poslovne partnerje, zaposlene ter njihove otroke. Z davčnega vidika je pomembno kako se darila obravnavajo pri darovalcu in kako pri prejemniku darila, upoštevati je potrebno tudi posamične davčne zakone, nenazadnje pa je skozi računovodstvo pomembna tudi sama vrednost darila.

OBDAVČITEV DARIL PO ZAKONU O DOHODNINI

Z darilno pogodbo lahko zakonci ali starši prenesejo svoje premoženje na partnerja ali otroka. Ta darila pa po navadi niso obdavčena, zato je pomembno, da se takšen prejem daril napove davčnemu organu v kolikor želimo, da ga davčni organ prizna za vir premoženja.  O višini davka na dediščine in darila odloča dedni red.

Darila fizičnih oseb, ki se ne štejejo za obdavčljiv dohodke po Zakonu o dohodnini so darila, ki jih fizična oseba prejme od druge fizične osebe, ki ni njen delodajalec in ni prejeto v zvezi z opravljanjem dejavnosti zato tudi ni predmet vašega računovodstva. Po Zakonu o dohodnini so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ne glede na vrsto, izjema so le tisti, ki so v zakonu posebej navedeni, da so oproščeni dohodki oziroma se sploh ne štejejo za dohodek po tem zakonu. Med te spadajo tudi darila, ki so opredeljena v 3. točki 19. člena Zakona o dohodnini – Zdoh-2. V vašem računovodstvu preverite kdaj je zaposleni prejel darilo od svojega delodajalca ali osebe, ki je povezana oseba z delodajalcem, ali v primeru ko je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, saj se takšno prejeto darilo šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve. Darilo, ki ga fizična oseba prejme ob nakupu ali storitvi kot dodatno blago ali storitev, pa se ne šteje za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini, v kolikor je takšna ugodnost dostopna tudi ostalim strankam in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

Po Zakonu o dohodnini, ki je eden poglavitnih zakonov, ki jih mora poznati računovodstvo,  se za obdavčitev daril kot dohodek iz zaposlitve gledajo tista darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu. Enako velja tudi za darila v zvezi z delovnim razmerjem ali drugih pogodbenih razmerjih. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 je boniteta vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v povezavi z zaposlitvijo. Med bonitete so vključena tudi darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ter njegovim družinskim članom. Na podlagi tega zakona so izjema darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. V kolikor takšno darilo ne presega vrednosti 42 evrov se ne všteje v davčno osnovo delojemalca in darilo ni obdavčeno. Ta darila so namenjena otrokom do starosti 15 let. V davčno osnovo se tudi ne vključijo bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto in vrednost bonitet ne presega 13 evrov na mesec. Izjema glede tega velja le za bonitete iz delovnega razmerja. Pogostost izplačevanja bonitet preverite v računovodstvu, lahko pa se obrnete tudi na nas TUKAJ.

V kolikor ne gre za darilo fizični osebi na podlagi dohodka iz zaposlitve se darilo fizični osebi obdavči kot drug dohodek iz omenjenega zakona. V davčno osnovo se ne všteva darila katerega vrednost ne presega 42 evrov ali če skupna vrednost vseh daril prejetih v davčnem letu od istega darovalca ne presega 84 evrov.

Pravna ali fizična oseba z dejavnostjo, ki fizični osebi podari darilo, ki se šteje za obdavčljivi dohodek po Zakonu o dohodnini, mora kot plačnik davka od zneska dohodka – darila skladno z zakonom izračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25 %, kar vam po danem pooblastilu naredijo tudi v računovodstvu.

V primeru ko je obdarjenec rezident Slovenije in prejme darilo v državi s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja se upošteva določbe mednarodne pogodbe glede dodelitve pravice do obdavčitve tega dohodka med državama pogodbenicama. Pravilo je, da ima država rezidentstva izključeno pravico do obdavčitve tega dohodka tako se v tujini plačani davek ne upošteva pri odmeri dohodnine v Sloveniji. Za vračilo tujega davka se mora zavezanec obrniti na pristojni davčni organ v tujini.

Ugodnosti iz mednarodnih pogodb nerezident uveljavlja na obrazcih zahtevkov za uveljavljanje ugodnosti iz mednarodnih pogodb, ki so objavljeni na spletni strani FURS.

DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA

Brez poznavanja Zakon o davku na dediščine in darila tudi v računovodstvu ne gre. Pomembno je vedeti, da ta zakon določa, da so davka oproščeni vsi, ki so izenačeni dediči prvega dednega reda. Dediči prvega dednega reda (zakonec in pa njegovi potomci) so izenačeni zet, snaha, pastorek in obdarjenec, kateri je živel z darovalcem v registrirani zunajzakonski skupnosti. Ostali obdarovanci se razvrščajo v druge dedne rede. Darilo, ki ga otrok prejme od staršev oproščeno davka na dediščine in darila, ker gre pri tem za prvi dedni red, je pa zato darilo otroka staršem obravnavano kot darilo drugega dednega reda in je zato obdavčeno po predpisani lestvici.

Svaštvo, kamor spada zet, snaha, pastorek ni možno v zunajzakonski skupnosti, zato niso oproščeni davka na dediščine in darila. V drugi dedni red sodijo starši, bratje, sestre in njihovi potomci, v tretji dedni red pa dedki in babice. Ostali pa sodijo med ostale obdarovance oziroma dediče.

Vabimo vas tudi k branju našega bloga »Začasno in občasno delo upokojencev«.

Stopnje obdavčitve daril so odvisne od dednega reda in same vrednosti darila. V nadaljevanju je opredeljena stopnja obdavčitve glede na dedni red.

  1. dedni red med 5 – 14 %
  2. dedni red med 8-17 %

Vsi ostali med 12 – 39 %

Po določbi 2. člena Zakona o davku na dediščine in darila – ZDDD predmet obdavčitve premoženje, ki ga fizična oseba prejme od druge fizične osebe ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Enako je s premoženjem, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Zavezanec za plačilo davka je fizična ali pravna (društvo, zasebni zavod, fundacija, sklad, gospodarska interesna združenja, ustanova) oseba zasebnega prava, ki prejema premoženje na podlagi darovanja. Da je premoženje lahko premičnina, nepremičnina, premoženjska ali druga stvarna pravica vam bodo povedali tudi v računovodstvu.

  • OBDARJENEC JE FIZIČNA OSEBA

Predmet obdavčitve in obdavčenih daril je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Kadar darilo zajema premičnine, ni predmet obdavčitve v kolikor je vrednost premičnine nižja od 5.000,00 evrov. Prejemnik darila mora v 15 dneh od prejema darila na pristojni finančni urad poslati obrazec za napoved kadar prejme denar, ki presega 5.000,00 evrov ali pa kakšno drugo premičnino ali nepremičnino. Obrazec za prijavo darila se nahaja na spletni strani davčnega organa, lahko pa ga dobite tudi v računovodstvu,  kamor se priloži darilna pogodba v kateri je samo darilo tudi natančno opredeljeno. Dana darila do 5.000,00 eur se ne obdavčijo. V kolikor prejmemo od istega darovalca v zadnjih 12. mesecih več posameznih daril in vsota le teh daril preseže vrednost 5.000,00 eur je potrebno vložiti napoved za vsa prejeta darila od istega darovalca, saj se darila v tem primeru seštevajo. Rok dvanajstih mesecev začne teči z dnem prejema prvega darila. Darilo velja za sprejeto ob podpisu darilne pogodbe oziroma ob sprejetju darila. Po zakonu je denar obravnavan kot premičnina, zato je potrebno tudi prejeto gotovino kot darilo v znesku več kot 5.000,00 eur priglasiti davčnemu organu. Smiselno je, da se denar nakaže direktno na transakcijski račun obdarjenca, saj tako obstaja verodostojen dokaz kdo je dejanski darovalec in ne obstajajo dvomi o izvoru denarja.

Za davčno osnovo se šteje vrednost podarjenega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje od katerega se plačuje ta davek. Pri premičninah je osnova tržna vrednost tega premoženja, pri nepremičninah pa se kot davčna osnova šteje vrednost, ki ustreza tržni vrednosti nepremičnin. Najbolje je, da se za tako podrobne izračune obrnete na računovodstvo. Na podlagi ZDavP-2 ima davčni organ pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih davčni zavezanec navaja. Kadar davčni organ podvomi v pravilnost vrednosti nepremičnine, tržno vrednost nepremičnine ugotavlja v vsakem posameznem odmerjenjem postopku posebej. V primeru, da se davčni zavezanec ne strinja z oceno tržne vrednosti nepremičnine s strani davčnega organa ima na podlagi splošnih določb ZDavP-2 pravico izpodbijati s predložitvijo individualne cenitve. Stroške cenitve nepremičnine nosi zavezanec.

  • OBDARJENEC JE PRAVNA OSEBA

Pri pravnih osebah je predmet obdavčitve premoženje, ga prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb. V primeru, da je obdarjenec oseba zasebnega prava in prejme v dar le premičnine, to darilo ni predmet obdavčitve, če skupna vrednost ne presega 5.000,00 evrov. Kadar pa darilo presega 5.000,00 evrov in predstavlja denar ali katero drugo premično premoženje ali nepremičnino pa mora prejemnik darila v roku 15 dni od prejema darila izpolniti obrazec za napoved in ga posredovati na pristojni finančni urad, ki ga lahko dobite tudi v računovodstvu. Tudi pri pravnih osebah se prejeta darila od istega darovalca seštevajo za ugotavljanje obdavčitve prejetih daril in njihova skupna vrednost v  obdobju dvanajstih mesecev. Ko obdarjenec prejme v dar premoženje od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. Darilo je sprejeto ob podpisu darilne pogodbe oz. ob dejanskem prejemu darila. Kot davčna osnova se šteje vrednost podarjenega premoženja po odbitku vseh dolgov, stroškov in bremen ki odpadejo na premoženje od katerega se plačuje davek.

Pri premičninah je osnova tržna vrednost tega premoženja, pri nepremičninah pa se kot davčna osnova šteje vrednost, ki ustreza tržni vrednosti nepremičnin. Najbolje je, da se za tako podrobne izračune obrnete na računovodstvo. Tudi pri pravnih osebah lahko davčni organ na podlagi ZDavP-2 preveri resničnost dejstev, katera navaja davčni zavezanec.

DAVČNA OBRAVNAVA DARIL PRI DAROVALCU

  • FIZIČNE OSEBE

Kadar fizična oseba daje darilo drugi fizični osebi ali pravni osebi, nima davčnih obveznosti iz tega naslov, izjema je kadar je darilo kapital to pa je lahko nepremičnina, vrednostni papirji, delež v gospodarski družbi, investicijski kuponi. Takrat se pri darovalcu ugotavljajo pogoji za odmero dohodnine od dobička iz kapitala oziroma pogoji za odlog ugotavljanja davčne obveznosti v primeru da gre za darilo zakoncu ali otroku. V ostailh primerih obdavčitev daril ni predmetna.

  • PRAVNE OSEBE

Sem spadajo razne donacije, ki jih osebe, ki opravljajo dejavnost dajejo tretjim osebam. Donacije so v skladu s 30. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 davčno nepriznan odhodek in predstavljajo davčno olajšavo v skladu z Zakonom o dohodnini  ter Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Darila namenjena poslovnim partnerjem, ki predstavljajo obdarovanje se davčno obravnavajo kot reprezentanca in se v skladu z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 štejejo za davčno priznan odhodek v višini 50%. Računovodstvo mora pri obračunu DDPO upoštevati zgoraj navedeno zakonodajo. Darila, ki so namenjena zaposlenim ali pa njihovim družinskim članom predstavljajo boniteto, ki se davčno obravnava z Zakonom o dohodnini – Zdoh-2.

DAVEK NA DODANO VREDNOST

Po Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, ki je tudi eden temeljnih zakonov, ki jih mora poznati računovodstvo, je davčni zavezanec oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 določa, da se pri darilih manjše vrednosti ne plača DDV, če ni protidobave blaga oz. storitve s strani prejemnika darila, če se darilo daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če je vrednost darila manjša od 20 evrov, ali če se darilo daje občasno in vedno drugim osebam. Zaradi pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV je za davčnega zavezanca priporočljivo, da vodi evidenco o danih darilih. (Povzeto po FURS in PIS).

Podrobne informacije tudi o računovodskem delu.

EQUILIBRIO, Iris Ladinik s.p., dipl. mng.p.o. 

Storitve za vsakogar…rešitve samo za vas!

Izberite boljše, izberite nas.


Razmišljajte strateško, ukrepajte modro.

Eno podjetje za vse rešitve!


Pametne rešitve za vašo dejavnost.

Ne bodite le dobri, bodite odlični!

Z vpisom v kontaktni obrazec dovoljujem, da EQUILIBRIO, Iris Ladinik s.p. hrani in obdeluje moje osebne podatke (ime in priimek, e pošta, telefon) ter spremlja moje aktivnosti na spletnih straneh podjetja za zagotavljanje personalizacije vsebin in statistične namene.
DANE S klikom na polje DA se prijavljam na aktualne novice, dogodke, stališča, bloge in ostale e vsebine EQUILIBRIO, Iris Ladinik s.p. S tem tudi soglašam, da sem seznanjen, da se lahko kadarkoli odjavim od prejemanja novic in imam pravico do izbrisa, vpogleda in prenosa svojih osebnih podatkov. Več o tem v Politiki zasebnosti.