Uporabnost ABC analize za izboljšanje procesov, poslovnih strategij in obvladovanje stroškov

Tradicionalno računovodstvo temelji na kosovnici materiala,  ki prikazuje potrebne materialne sestavine proizvoda, ABC analiza pa po proizvodih prikaže poleg materiala in polproizvodov še dejavnosti.  Podjetje tako lažje izloča dejavnosti,  ki malo ali nič ne prispevajo k vrednosti proizvoda.  Seveda ni dovolj analizirati le dejavnosti in pripadajoče stroške v proizvodnji. ABC analiza je koristna tudi za načrtovanje in obvladovanje neproizvodnih stroškov (uprave, nabave,  prodaje,  razvoja).

Za potrebe razvijanja novih proizvodov,  preoblikovanje in popravljanje obstoječih proizvodov in prenavljanje poslovnih dejavnosti v podjetju so pomembne predvsem te sodobnejše metode preračunavanja stroškov:

  • preračunavanje stroškov življenjskega cikla proizvoda,
  • preračunavanje stroškov v verigi vrednosti,
  • preračunavanje stroškov kakovosti,
  • preračunavanje kaizen.

Preračunavanje stroškov življenjskega cikla proizvoda

Življenjski cikel proizvoda lahko razdelimo na štiri obdobja:

  1. Obdobje uvajanja proizvoda. Dolžina tega obdobja je odvisna od novosti v znanosti in tehnologiji.  To obdobje se konča,  ko se proizvod na trgu obdrži, ko je končana pilotska proizvodnja in je vse pripravljeno za polno proizvodnjo.
  2. Obdobje tržne rasti. V tem obdobju gre za pospešeno rast prodaje proizvoda,  kupci spoznavajo proizvod in se odločajo o njegovi nabavi.
  3. Obdobje zrelosti. V tem obdobju prodaja proizvoda doseže stalno raven, kupci proizvod poznajo in dosežen je visok tržni delež.
  4. Obdobje upadanja.  To obdobje se začne,  ko kupci spoznajo druge oziroma nove načine zadovoljevanja svojih potreb.  Nekateri proizvodi tega obdobja nikoli ne dosežejo.

Taki ukrepi kratkoročno res vodijo k večjemu dobičku, na dolgi rok pa zmanjšujejo vrednost podjetja in možnost ustvarjanja dobička. V današnjem času so vse pomembnejši tudi stroški, ki nastajajo po ukinitvi proizvodnje in prodaje proizvodov.

Spomnimo se samo na zaprtje nuklearne elektrarne ali na razgradnjo avtomobilov. Pri presoji donosnosti proizvodov bo treba vse bolj upoštevati tudi stroške, ki nastajajo na koncu življenjskega cikla. Tukaj se je pametno posluževati ABC analize.

Preračunavanje stroškov v verigi vrednosti

V preteklosti je bilo stroškovno računovodstvo podjetij osredotočeno predvsem na merjenje proizvajalnih stroškov proizvodov, v zadnjem času pa poslovodstvo podjetij vse bolj potrebuje informacije o drugih stroških, povezanih s proizvodi. Med te spadajo stroški v zvezi z nekim proizvodom še pred njegovo proizvodnjo, na primer stroški raziskav in razvoja, oblikovanje (dizajn) proizvoda, tehnološka študija proizvodnje itn. Prav tako je poslovodstvo podjetij zainteresirano tudi za natančnejše spremljanje in analiziranje stroškov po končani proizvodnji, na primer stroški skladiščenja, prevoza, razpečave, prodaje, garancij, dodatnih storitev kupcem itd. Vsi ti stroški (pred proizvodnjo, med njo in po njej) so zelo pomembni za ocenjevanje donosnosti proizvodov. Vse funkcije, ki zagotavljajo vrednost v proizvodu oziroma storitvi podjetja, oblikujejo »verigo« povezanih dejavnosti, ki ji pravimo veriga vrednosti. Za vsako od teh dejavnosti je treba ugotoviti stroške. Ali je to ABC analiza, ali katera druga metoda preračunavanja stroškov, je pa odvisno od različnih dejavnikov. Na podlagi analize verige vrednosti je mogoče stroške proizvodnje zmanjšati z ugotavljanjem dejavnosti, ki so poglavitni povzročitelji stroškov.

Ugotavljanje stroškov kakovosti

Vse stroške, ki jih ima podjetje zaradi zagotovitve ustrezne kakovosti proizvodov, imenujemo stroški kakovosti (angl.  cost of quality).  Stroške kakovosti lahko razvrstimo v štiri skupine:

  1. Stroški preprečevanja slabe kakovosti: a)  stroški tehničnih izboljšanje proizvajalnega procesa,  kar naj bi zagotovilo večjo kakovost proizvodov,  b)  stroški opreme za proizvodnjo kakovostnejših proizvodov, c)  stroški za izboljšanje vhodnega materiala in izpopolnjevanje dobaviteljev, č) stroški preventivnih vzdrževalnih programov.
  2. Stroški nadzora kakovosti (zagotavljanja ustrezne kakovosti materiala in proizvodov):  a)  stroški nadziranja materiala in polizdelkov,  b)  nadziranje poteka proizvodnje in končnih proizvodov, c)  stroški laboratorijskih testov,  č) revidiranje kakovosti in drugi testi.
  3. Stroški notranjih napak (škod na materialu in proizvodih, ki nastajajo med proizvajanjem):  a)  stroški odpadkov,  b)  stroški popravil, c) stroški predelave in izboljšave, č) stroški zastoja, d) popust na prodajo neustreznega materiala in delov.
  4. Stroški zunanjih napak (dobav neustreznih proizvodov kupcem): a) stroški reševanja zahtev in pritožb kupcev, b) stroški garancij in zamenjav, c ) stroški prevoza in popravila vrnjenih proizvodov.

Prvi korak, ki ga morajo zato v podjetjih narediti, je prav gotovo ta, da se računovodska poročila dopolnijo tudi s temi stroški. Stroške kakovosti je treba spremljati in jih ugotavljati po posameznih proizvodih in kupcih. Pri ugotavljanju stroškov kakovosti si lahko pomagamo tudi z analizo verige vrednosti. Ti stroški v nekaterih podjetjih znašajo tudi do 25 odstotkov prodaje, medtem ko mnogi strokovnjaki menijo, da bi morali znašati le 2,5 odstotka prodaje.

Preračunavanje kaizen

Kaizen preračunavanje stroškov je usmerjeno v stalno odkrivanje priložnosti za zmanjševanje stroškov med proizvodnjo. V nasprotju s preračunavanjem ciljnih stroškov,  ki se uporablja med načrtovanjem proizvoda,  pride kaizen v poštev,  ko je proizvod že v proizvodnji. Preračunavanje kaizen omogoča manjše, vendar stalne izboljšave oziroma zmanjševanje stroškov, na primer prihranek pri nastavitvah strojev,  izboljšanje izkoriščenosti strojev in zmanjšanje odpadkov,  izobraževanje in motiviranje zaposlenih za zmanjševanje stroškov in povečanje kakovosti produktov.

Preračunavanje kaizen poteka v teh korakih:

  1. načrtovanje procesov za potrebe opredelitve dejavnosti;
  2. določanje stroškov vsake dejavnosti;
  3. ugotavljanje priložnosti za izboljšanje (odpravljanje dejavnosti, ki ne dodajajo vrednosti,  in stalno izboljševanje dejavnosti, ki povečujejo vrednost proizvodov),
  4. določanje prednostnih izboljšav;
  5. izdelava predračunov za predlagane izboljšave in preoblikovanja;
  6. iskanje potrebnih ukrepov za odstranitev ali zmanjšanje stroškov dejavnosti;
  7. uresničitev zahtevanih sprememb;
  8. analiziranje koristi s stroški teh sprememb.

vir: igličar, hočevar