Poslovna skrivnost je podatek oziroma informacija, ki je po zakonu ali po volji nosilca podatka in v skladu z zakonom znan le določenemu krogu ljudi. Vsaka gospodarska družba ima številne informacije, ki jih zaradi svoje potencialne konkurenčne prednosti ne želi zaupati širši javnosti ali konkurentom. Poslovna skrivnost so podatki oziroma informacije, ki temeljijo na znanju, pridnosti kreativnosti in ustvarjalnosti zaposlenih v gospodarski družbi. Učinkovito varovanje poslovne skrivnosti je zato zelo pomembno za poslovanje družbe in njeno konkurenčno prednost.
Varovanje poslovne skrivnosti je urejeno s številnimi predpisi področju civilnega, delovnega, upravnega, kazenskega prava in prava varstva konkurence na trgu. V tem poglavju obravnavamo vprašanje poslovne skrivnosti zgolj s stališča korporacijskega prava. ZGD-1 uporablja pri opredelitvi poslovne skrivnosti objektiven in subjektiven kriterij. Subjektivni kriterij je urejen v prvem odstavku 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost štejejo tisti podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.
Družba mora s sklepom opredeliti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so poslovno skrivnost zavezane varovati. Poleg subjektivnega kriterija pa ZGD-1 opredeljuje tudi objektivni kriterij, saj zakon določa, da se ne glede na to, ali so določeni podatki s sklepom označeni kot poslovna skrivnost ali ne, kot poslovna skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost ne more veljati podatek, ki je splošno znan ali pa je dostopen nedoločenemu številu ljudi.
Kot poslovna skrivnost tudi ne more šteti podatek, ki ga je družba dolžna razkriti po zakonu, ali podatki o nezakonitem ravnanju organov družbe oziroma o kršitvah dobrih poslovnih običajev. Znanje, izkušnje, informacije, ki jih posamezniki pridobivajo pri poslovanju gospodarske družbe, so potencialno velika dodana vrednost za posameznika, ki bi jo ta seveda rad izkoristil. Z namenom ohranjanja in zagotavljanja konkurenčne prednosti posameznega gospodarskega subjekta na trgu zakonodaja ureja institut konkurenčne prepovedi, ki gospodarskim družbam omogoča, da lahko določenemu krogu oseb prepove konkurenčno dejavnost v času zaposlitve v gospodarski družbi.
vir: cepec, kovač