Javna naročila in javno naročanje opredeljuje Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Pri vsaki fazi investicijskega projekta morata naročnik in investitor sprejeti odločitev o njeni izvedbi, finančnem in časovnem okviru ter o izvajalcih. Pri tem je smernica orodje, ki je v pomoč naročnikom, saj jim daje primerne in z ZJN-3 usklajene usmeritve kako poteka postopek javnega naročila za izbiro ustreznega izvajalca. Smernice priporočajo vsakokratno prilagajanje posameznemu predmetu javnega naročanja z izbiro pogojev, meril in postopkov, ki so najustreznejši za posamezni primer.
Investitor oz. vodja investicije je fizična oseba, ki odgovarja za kakovost vodenja investicije ter skrbi za koordinacijo aktivnosti pri izvedbi in odgovarja tudi za časovne, funkcijske in stroškovne vidike kakovosti. V primeru, da investitor ne more izvajati vseh investitorskih del najame neodvisno arhitekturno, inženirsko družbo oz. pooblaščene arhitekte, inženirje, ki izvajajo storitve za naročnika.
Javna naročila so objavljena na strani za javno naročanje – Portalu javnih naročil kot je to zakonsko določeno, javni razpisi pa so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Investitor v dokumentu projekta definira cilj, obseg, vsebino, časovni ter finančni okvir pa tudi potrebne aktivnosti za izvedbo projekta. Pomemben del investicijske dokumentacije so tehnične specifikacije, časovni plan, ocena stroškov itd. Pri javnih razpisih pa je pomembna tudi dokumentacija s katero se prijavimo na javni razpis. Na portalu javnih naročil ali preko njega objavi dokumentacijo potrebno za oddajo javnega naročila. Javno naročilo je oddano na dan, ko postane odločitev naročnika o dodelitvi javnega naročila pravnomočna. Pravnomočno postane, ko zoper odločitve o oddaji javnega naročila ni mogoče zahtevati pravnega varstva.
Po ZJN-3 je obvezna uporaba ESPD (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) razen za naročila male vrednosti in v postopku s pogajanji brez predhodne objave. Gre za lastno izjavo, ki se uporablja kot predhodni dokaz, da gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje kateri so zahtevani za sodelovanje v postopku javnega naročila.
Na področju javnih naročil ima pomembno vlogo tudi Državna revizijska komisija. Kadar naročnik določenega dejstva ne more preveriti sam od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe.
Ravnanje naročnikov je v veliki meri v njihovi domeni, vendarle pa je do določene mere omejeno z zakonom in dokumentacijo, ki jo v postopku oddaje javnega naročila pripravijo sami. Za naročnike javnih naročil pa je tudi 28. februarja tekočega leta rok za oddajo poročila evidenčnih javnih naročil oddanih v preteklem letu.
Managerji gospodarskih subjektov pa morajo ravnati pri izvajanju pridobljenega posla skladno s pogodbo in oddano kalkulacijo investicije. Ne spreglejmo namreč, da je dodana vrednost javnih naročil tudi transparentna poraba davkoplačevalskih sredstev. Zato je za projektno vodenje dobro najeti strokovnjaka.
Iris Ladinik, dipl. mng.p.o.