Dodana vrednost – analiza povzročiteljev za poslovne donose

Povzročitelji dodane vrednosti (angl.  value driver) so dejavniki za nastanek poslovnih donosov.  Dodana vrednost je pozitivna razlika med vrednostjo vloženih resursov (naravni resursi,  človeško delo in kapital) in donosom teh resursov.  Gospodarske družbe si morajo z vidika konkurenčnosti – zlasti z zviševanjem učinkovitosti – prizadevati za to,  da bo dodana vrednost po celotni vrednostni verigi čim večja.

Ciljna naravnanost in operativno uresničevanje zadanih ciljev sta v podjetju gonilna moč, ki omogoča,  da:

  • bo zadovoljstvo kupca vodilo k višjim prihodkom,
  • bodo marketinški ukrepi vodili k povečanju tržnega deleža,
  • bo motivacija zaposlenih (usposabljanje,  nagrajevanje)  vodila k večji učinkovitosti,
  • bo znanje tujih jezikov vodilo k večjemu številu naročil,
  • bo razvoj novih proizvodov vodil k višjim prihodkom,
  • bo izkoristek kapacitet strojev čim večji,
  • bo zaradi kakovostne proizvodnje in dostave (blaga) čim manj reklamacij.

Za občasno merjenje dodane vrednosti je treba identificirati ustrezne povzročitelje in definirati kriterije kot indekse. Povzročitelje dodane vrednosti je mogoče ocenjevati po kvantitativnih in pogosto tudi kvalitativnih kriterijih.

Medtem ko za kvantitativno naravnane povzročitelje dodane vrednosti postavimo ustrezne kriterije za številčno merjenje uspešnosti,  so nam v primerih kvalitativnih povzročiteljev na voljo kriteriji z opisno vsebino.

Za optimiziranje povzročiteljev dodane vrednosti uporabljamo že navedeno metodologijo analize povzročiteljev stroškov. Ta se opravi po naslednjih korakih:

  1. identifikacija povzročiteljev dodane vrednosti,
  2. analiza koristnosti,
  3. definicija koristnih ukrepov.

Po identifikaciji povzročiteljev dodane vrednosti in analizi koristnosti usmerimo pozornost na dejstvo,  ali se optimizacija števila povzročiteljev dodane vrednosti kaže v tem,  da se njihovo število ustrezno zviša (več naročil,  več na novo razvitih in prodanih proizvodov),  ali pa se izboljša kakovost dejavnikov (zadovoljstvo kupcev,  znanje tujih jezikov pri komercialistih,  kultura podjetja itd.).

vir: ferk