Zadnje čase lahko v medijih vsakodnevno beremo ali slišimo kaj o bitcoinih, so tako rekoč vroča tema. Ob tem se nam poraja vprašanje ali je bitcoin valuta naše prihodnosti? Se bo bitcoin res obnesel in zamenjal denar?
ZGODOVINA BITCOINA
Kriptovalute je prvi opisal Wei Dai leta 1998 na poštnem seznamu cypherpunkov. Bila je ideja o novi obliki denarja, ki za tvorbo novcev in nadzora nad nakazili skrbi kriptografija. Leta 2008 je Satoši Nakamoto (kar je vzdevek za skrivnostneža ali več njih) objavil belo knjigo, v kateri je opisal sistem delovanja tehnologije blockchain in digitalne kriptovalute bitcoin. Leta 2009 je zadevo realiziral in bitcoin se je rodil. Kdo je v resnici Satoši Nakamoto do danes še ni uspelo odkriti nikomur.
KAJ JE BITCOIN
Bitcoin je virtualna valuta za digitalno trgovanje, z uporabniškega stališča je to internetna gotovina. Kupuje se preko spletnih menjalnic ali borz, pri katerih si je potrebno ustvariti trgovalni račun. Nekatere menjalnice zahtevajo za ustvaritev računa tudi fotografijo osebnega dokumenta ali pa celo kakšen račun, ki je naslovljen na vaše ime in naslov. Po verifikaciji je trgovalni račun odprt in si lahko na njega nakažete sredstva preko spletne banke ali spletnih denarnic. Bitcoini se pridobivajo decentralizirano, z rudarjenjem, lastniki pa jih hranijo v elektronski denarnici. Elektronska denarnica je potrebna za hranjenje, sprejemanje ter nakazovanje bitcoinov. V njej so shranjene vse transakcije in varovani digitalni zasebni ključ, ki omogoča dostop do bitcoin naslova in za opravljanje transakcij. Nove bitcoine ustvarjajo uporabniki z rudarjenjem. Za samo rudarjenje moramo biti računalniško vešči in imeti dovolj zmogljivo opremo za zbiranje in preverjanje transakcij iz omrežja, da bi našli vrednost, ki je del kriptografskega programa. Tisti rudar, ki prvi najde rešitev je nagrajen z določenim številom bitcoinov. Nagrada rudarjem se pa skozi čas zmanjšuje in se prepolovi vsakih 210000 blokov, tako da novi bitcoini v sistem prihajajo vedno počasneje. Skupno število bitcoinov je omejeno, obstajalo jih bo le 21 milijonov, kar omejuje inflacijo. Bitcoin se deli na osem decimalnih mest (0,00000001 BTC). V času pisanja tega članka je vrednost 1 bitcoina 6.144,88 eur. Njegovo vrednost določata ponudba in povpraševanje na trgu, kar povzroča veliko cenovno nihanje kar pa je izredno zanimivo za vse špekulante. Bitcoini so tudi premoženjska pravica zaradi česar so lahko predmet izvršbe.
V prihodnosti ne moremo pričakovati, da bi bitcoin postal enakovreden dolarju, evru ali ostalim valutam saj niti formalno niti vsebinsko ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko postal enakovreden uradnim valutam. Evropske centralne banke, pa tudi druge po svetu poudarjajo, da virtualne valute niso uradno plačilno sredstvo. Bitcoin ne opravlja ključnih funkcij, ki se pričakujejo od denarja. Opravlja samo menjalno in plačilno funkcijo, kar pa je pogojeno z zaupanjem uporabnikov in voljo strank, da bitcoin uporabljajo za svoje transakcije.
Prihodnost je v tehnološkem razvoju. Klasične banke kot, jo poznamo danes, verjetno čez deset let ne bo več. Kaj bo tisto, kar nas bo ohranilo na trgu? Ena od teh stvari je gotovo inovativnost, digitalizacija ter ponujanje novih produktov in storitev. Po Vadnjalovih besedah naj bi bila Hranilnica Lon celo prva na svetu, ki je uvedla nakup kriptovalute na bankomatih. Na Lonovih bankomatih lahko tako odslej opravimo nakup kriptovalute z debetno kartico, v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Grosupljem pa tudi z gotovino. Kot je povedal Vadnjal, je nakup z bančno kartico podoben dvigu gotovine, nakup z gotovino pa plačilu položnice na bankomatu.
Razvoj virtualnih valut pa je prinesel tudi nove tehnologije. Na prvem mestu je tehnologija podatkovnih blokov, ki je inovacija v delovanju trgovalnih platform. Je trgovalna knjiga, ki nima centralne institucije, da bi izvajala kliring in poravnavo. Potrditev transakcije s soglasjem odobrijo tržni udeleženci, ki razpolagajo z glavno knjigo transakcij. Nekatere banke kot so npr. Unicredit in Santander so že naredile preboj v uporabi blockchain z vzpostavitvijo plačilnega sistema, kjer so možna plačila v različnih valutah, v različne države v skoraj realnem času. Glede na to, da so pri običajni plačilni transakciji za takšno storitev potrebnih nekaj delovnih dni, je prednost nove tehnologije več kot očitna.
Vlagatelji si ne izplačujejo dividend ampak je njihov zaslužek posledica rasti vrednosti bitcoina. Sistem je v celoti decentraliziran in tako ni osebe ali organizacije, ki bi upravljala in služila na račun sistema. Osnovni cilj sistema ni pridobivanje novih vlagateljev. V kolikor bi se prihod novih vlagateljev zaustavil, se zaradi tega sistem nebi porušil ampak bi se zaustavila rast vrednosti bitcoina.
V večini držav in tudi pri nas bitcoin ni reguliran in nadzorovan. Nad njim ni uradnega nadzora s strani državnih institucij glede izdajanja in kroženja. Plačilne transakcije se izvajajo skoraj v realnem času, globalno in zagotavljajo popolno anonimnost udeležencev pri transakciji. Zaradi tega so transakcije bitcoina neizsledljive, uporablja se jih tudi za nezakonite dejavnosti kot so pranje denarja, izmikanje davkom in druga kriminalna dejanja.
BITCOIN V SLOVENIJI
Bitcoin priznava vse več držav, tudi v Sloveniji imamo bankomate z bitcoini, veliko prodajalcev jih priznava kot valuto za plačevanje, predvsem pri spletnih trgovcih, med katerimi so tudi ugledna podjetja kot so Paypal, Microsoft, Snopify in Zynga. Bitcoin pa ni edina kriptovaluta, je pa najbolj priljubljena. Mnogi strokovnjaki napovedujejo, da se bo uporaba bitcoinov za plačevanje še povečala. Pomembno pa je, da se bo stabilizirana njegova vrednost.
Nekatera startup podjetja pri nas iščejo začetni kapital tudi s ponujanjem žetonov, kar se imenuje ICO (Initial Coin Offering). Novoustanovljena podjetja lahko izdajo delnice tudi v obliki kripto kovancev. Ti delujejo na podlagi blockchain tehnologije, ki je baza za shranjevanje podatkov v obliki zapisnika, kjer so vsem vidne transakcije in jih je nemogoče izbrisati. Investitorji lahko kripto kovance kupijo z običajnim denarjem ali s kriptovalutami, odvisno od tega kako je zapisano v predstavitvi vlagateljem. Z žetoni podjetje oz. startup pridobi od investitorjev denarna sredstva za razvoj poslovanja in povečanje vrednosti podjetja. Vlagatelji lahko s temi kovanci tudi trgujejo, njihova cena pa se oblikuje glede na povpraševanje in ponudbo na trgu. Nekatera startup podjetja pridobijo s kovanci kriptovalut tudi po več milijonov dolarjev denarja od vlagateljev le s spletno stranjo in obljubo. Mnoga startup podjetja kasneje obljub ne izpolnijo in tako vlagatelji izgubijo vložena sredstva.
Kaj so torej prednosti in slabosti bitcoina?
Prednosti bitcoina so:
- Varnost, nadzor in upravljanje: uporabniki bitcoina sami nadzirajo svoja sredstva in nakazila. Zagotovljena je močna zaščita pred krajo identitete. Uporabniki bitcoina lahko sredstva zaščitijo tudi z rezervnimi kopijami in šifriranjem.
- Svoboda plačevanja: plačamo ali prejmemo lahko kakršenkoli znesek, kadarkoli in kjerkoli smo v danem trenutku. Omogoča popoln nadzor nad svojim denarjem.
- Nizke pristojbine: plačilo z bitcointi ima nizke pristojbine ali pa jih sploh nima.
- Preglednost in nevtralnost: podatki glede bitcoinov in nakazil so javno dostopni v verigi blokov. Vsakdo jih lahko vidi, preveri in uporabi.
- Manjša tveganja za trgovce: nakazila so varna in dokončna ter ne vsebujejo občutljivih ali osebnih podatkov kupcev. Trgovci lažje dosežejo nove trge, kjer plačilne kartice niso na voljo ali pa je veliko goljufij s plačilnimi karticami.
Slabosti bitcoina so:
- Nestanovitne cene: zaradi majhnega števila podjetij, ki bitcoin uporabljajo lahko že majhen dogodek vpliva na ceno bitcoina.
- Sprejetost: marsikdo še ne pozna bitcoina. Kljub vedno večji uporabi je skupen doseg uporabe bitcoina še vedno majhen.
- Tehnologija v razvoju: programska oprema za bitcoin se še vedno razvija in izboljšuje. Razvijajo se vedno nova orodja in storitve, da bi bitcoin postal bolj varen in dostopen večjemu številu ljudi.
RAČUNOVODSKI VIDIKI BITCOINA
Preden se organizacija odloči za poslovanje ali trgovanje z bitcoini je priporočljivo, da se o tem posvetuje s svojim računovodskim servisom. Z davčnega vidika je pomembno kako bo izkazano poslovanje s kriptovalutami.
Samo knjiženje je odvisno od namena pridobivanja bitcoinov. Nabava bitcoinov za plačevanje obveznosti se knjiži v skupino 16, med druge poslovne terjatve, v kolikor organizacija rudari z bitcointi, se to izkaže kot povečanje dobroimetja na kontu 16 in posledično kot prihodek od prodaje storitev na kontih skupine 76. V primeru, da organizacija pridobi bitcoine z namenom špekulacij, bi se nabavljeni bitcoini izkazali med drugimi kratkoročnimi finančnimi terjatvami na kontu 177, ob prodaji pa dobiček izkazala kot druge finančne prihodke v skupini 77.
DAVČNI VIDIKI BITCOINA
Pri nas davčna zakonodaja ne vsebuje posebne davčne ureditve, s katero bi urejala poslovanje z virtualnimi valutami. To vrstno poslovanje se obravnava po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. V Uradnem listu RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 23/12 je opredeljeno da se bitcoin virtualna valuta ne šteje za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Bitcon se ne šteje niti za finančni instrument. Takšna obravnava dohodka z davčnega vidika, doseženega s trgovanjem oz. poslovanjem je odvisna od okoliščin primera. Ugotoviti je potrebno kdo dosega dohodek in za kakšne vrste dohodek gre pri posameznemu primeru, ali je to dohodek iz kreiranja bitcoinov, iz prodaje oziroma kupovanja bitcoinov, izplačilo drugega dohodka v bitcoinih.
Zakon o dohodnini loči dva primera in sicer kadar dohodek dosega fizična oseba in kadar dosega dohodek fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti. V prvem primeru se obdavčujejo dohodki fizičnih oseb, ki so bili pridobljeni oz. doseženi v davčnem letu kateri je enak koledarskemu letu. Za dohodek se smatra vsako izplačilo ali prejem dohodka, ne glede na obliko v kateri je le ta bil izplačan oz. prejet. Dohodek je prejet takrat, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tako se vsak dohodek, ki je obdavčen po ZDoh-2, pa ga fizična oseba ne doseže v evrih ampak v bitcoinih obdavči kot tovrstni dohodek, prejet v naravi. Sama višina dohodka v evrih se določi na podlagi vrednosti bitcoina v času, ko je bil dohodek prejet. ZDoh-2 določa tudi, da se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin, razen premičnin iz 2. in 3. točke 93. člena ZDoh-2 in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, razen dobička iz kapitala delojemalca, ki odsvoji pravico do nakupa delnic ali pravico do pridobitve drugega premoženja. Tako se od dobička iz kapitala, katerega fizična oseba doseže s prodajanjem bitcoinov ne plača dohodnina. Dohodek, ki ga fizična oseba doseže pri kreiranju bitcoinov (rudarjenjem), pa se obdavči kot drugi dohodek v skladu z 105. členu ZDoh-2. Tudi tukaj velja, da se višina dohodka v evrih določi z upoštevanjem vrednosti bitcoina v evrih kadar je bil dohodek prejet.
V drugem primeru, kadar dohodek dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti se skladno z 46. členom ZDoh-2 šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede namena in rezultata opravljanja dejavnosti. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček (prvi odstavek 48. člena ZDoh-2), ki se ugotovi kot razlika med prihodkom in odhodkom, doseženimi z opravljanjem dejavnosti, v kolikor ni v zakonu drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v kolikor ni v zakonu drugače določeno. Dobiček iz trgovanja z bitcoini oz. dohodek iz rudarjenja, ki ga fizična oseba doseže iz poglavja III.3. ZDoh-2, se obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2. Ugotovljeno je, da ZDDPO-2 nima konkretne določbe za davčno obravnavo dohodkov s poslovanjem oz. trgovanjem z bitcoini. Zaradi tega se za določanje davčne obravnave v uporabi pravila za računovodenje – za določanje davčne osnove se priznavajo prihodki in odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida.
EQUILIBRIO, Iris Ladinik s.p., dipl. mng.p.o.